04 50 50 811 osziri@osziri.si

Končno se je našel čas, da z vami delimo nekaj posebnega, poletnega in predvsem prijetnega.

Šola… hmmmmmmm…. nič kaj prijetnega za nas učence. In moramo priznati, da se nam je včeraj ob misli, da je v resnici prvi šolski dan, prikradel odkrit nasmešek na obraz. Kljub oblačnemu jutru imamo namesto polnih šolskih torb ob sebi pripomočke za plavanje, sproščene in prijazne učitelje, za katere do zdaj nismo vedeli, da so ravno tako ljudje kot mi.  Šola v naravi je res čisto drugačna šola. V nov dan vstopamo z zaspanimi obrazi, v polni športni opremi, a veseli, da dan lahko začnemo s pogledom na morje in vdihnemo prijeten topel zrak, ki prihaja izpod borovcev. V nekaj dneh smo postali prava mala družina veselih in zadovoljnih ljudi.

Že po prvih zaveslajih v morju smo odkrili, da so v njem prav posebna in nenavadna  rebrasta bitja, ki nam sicer nočejo nič slabega, a so kljub temu neprijetna nadloga za marsikaterega izmed nas.

Najpogumnejši smo se klub sluzastemu plavalcu podali novim izzivom naproti. Uspešno premagujemo plavalne napore in si sem ter tja privoščimo raziskovanje morskega dna in druženje s prijatelji. Posebna skrb pa je namenjena učencem, ki imajo na rokah opornice. Ker pa pravijo, da več glav več ve, smo s skupnimi močmi iznašli posebno metodo učenja plavanja, pri katerem poškodovana roka ostane na suhem.

Urnik, ki nam ga narekuje naša posebna šola je pester in oblikovan tako, da nam ni dolgčas. Pisanje pisma na veliki terasi tik ob  morju je bilo posebno in idilično doživetje. Da ne govorimo o pouku pod borovci, kjer sedimo na prijetno mehkih blazinicah in skušamo ujeti besede učiteljic, ki jih veter pridno odnaša v nasprotno smer. Vsebine, ki jih spoznavamo pri pouku  so zelo zanimive in prilagojene okolju, v katerem se trenutno nahajamo.

Posebna kategorija, ki nam povzroča ne malo preglavic, je skrb za urejenost naših malih hišk in lastnih oblačil. Oh, dragi naši starši, kolikokrat se spomnimo na vas, ko nam učitelji razlagajo, kako moramo skrbeti za urejenost naših malih bivališč. Zloži to tako, pospravi umazano perilo v posebno vrečko, postelji posteljo…. Zdaj se šele zavedamo, koliko dela opravite namesto nas, da nam je doma prijetno, mi pa tega sploh ne opazimo. Postajamo samostojni in čas je, da se spopademo z novimi izzivi.

Lepo je, ko dan zaključimo v posebnem pižama zboru, kjer prisluhnemo učiteljem in se veselimo razglasitve plavalnih dosežkov in podelitve prigaranih delfinčkov. Posebni aplavzi, nenavadni obrati v različne smeri na znak učiteljice, nasmejani in zaupanja vredni nasmehi učiteljev, nas pospremijo v globok spanec.

Lepo je, ko imaš ob sebi namesto domačih svojega prijatelja in dežurne učitelje, ki skrbijo, da  bo spomin na prvo šolo v naravi prijeten.